Obrazi in faze demence

Subjektiven kognitivni upad (SKU)

• Subjektiven kognitivni upad pomeni, da oseba zazna, da njene kognitivne zmožnosti niso takšne, kot so bile prej, vendar pa so rezultati nevropsihološke presoje znotraj normalnih vrednosti.
• Osebe, ki poročajo o subjektivnem kognitivnem upadu, imajo večjo verjetnost za razvoj demence, zato jih je treba vključiti v neprekinjeno dolgoročno ocenjevanje.
• Subjektiven kognitivni upad lahko nastopi tudi pri drugih stanjih, npr. depresiji.

Blag kognitivni upad (MCI)

• Blag kognitivni upad je prehodno stanje med običajnim kognitivnim staranjem in blago demenco. Obstajati mora dokaz za zaskrbljenost glede spremembe v kogniciji v primerjavi s predhodno ravnjo pri osebi, poleg tega mora biti njena učinkovitost manjša, kot je pričakovano glede na njeno  starost in izobrazbo. Vendar te težave še ne izpolnjujejo kriterija za demenco, oseba pa je funkcionalno samostojna pri vsakodnevnih aktivnostih.
• Sprememba lahko nastane v eni ali več kognitivnih domenah (npr. spomin, izvršilne funkcije, pozornost, jezikovne ali vidno-prostorske spretnosti). Blag kognitivni upad se običajno deli glede na prisotnost motnje spomina na upad z izgubo spomina ali brez. Odvisno od prizadetega področja se lahko oceni etiologija blagega kognitivnega upada.
• Blag kognitivni upad lahko vpliva na zakonske odnose v smislu pomanjkanja komunikacije, izgube medsebojnosti, slabšega izražanja pozitivnih čustev in slabše zakonske povezanosti.
• Pri začetnem opažanju simptomov blagega kognitivnega upada lahko oseba občuti tesnobnost in razdražljivost.
• V 10-15 % primerov se blaga kognitivna motnja razvije v demenco. V drugih primerih se sčasoma izboljša ali ostane stabilna.

Blaga vedenjska motnja (BVM)

• Glavne lastnosti blage vedenjske motnje so vztrajne ali vse večje spremembe v vedenju ali osebnosti.
• Spremembe se lahko nanašajo na motivacijo (npr. apatija, nespontanost, ravnodušnost), obvladovanje razpoloženja (npr. tesnobnost, razdražljivost), nadzor impulzivnosti (npr. stanje brez zadržkov, vedenje, odvisno od dražljajev), družbeno neustreznost (npr. izguba empatije, izguba tankočutnosti) ali nenormalno dojemanje ali nadzor misli (npr. blodnje, halucinacije).
• Spremembe v vedenju morajo biti dovolj resne, da povzročijo motnje v medosebnih odnosih ali v zmožnosti ustreznega opravljanja dela na delovnem mestu, vendar so posamezniki običajno zmožni ohranjati neodvisnost pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti.
• Spremembe niso posledica zdravstvene ali psihiatrične motnje.
• Blaga vedenjska motnja in blag kognitivni upad lahko obstajata sočasno.
• Blaga vedenjska motnja je običajno predhodnica vedenjske različice frontotemporalne demence.

Blaga demenca

• Ločnica med blagim kognitivnim upadom ali blago vedenjsko motnjo in  blago demenco je v vplivu sprememb na posameznikovo vsakdanje življenje in njegovo opravljanje vsakodnevnih aktivnosti.
• Funkcionalni upad pokaže jasno hierarhijo, kjer instrumentalne aktivnosti, kot so kuhanje, nakupovanje in obvladovanje zdravil, postanejo rahlo omejene, medtem ko je vpliv na osnovne dejavnosti, kot so osebna higiena, oblačenje in prehranjevanje, običajno viden šele v fazi zmerne demence.
• Posebnosti blage demence so odvisne od bolezni, ki jo je povzročila

Zmerna demenca

• V fazi zmerne demence se začnejo brisati razlike, povezane z boleznimi, ki povzročijo demenco.
• Osebe imajo resne težave s spominom in slabo presojo. Lahko so zmedene glede časa ali kraja. Prav tako imajo lahko težave s priklicem svojih osebnih informacij, kot je naslov ali telefonska številka.
• V tej fazi ljudje običajno potrebujejo pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, kot je oblačenje, tuširanje in osebna higiena, ter zlasti z bolj zapletenimi opravili, kot so priprava obrokov, jemanje zdravil in opravljanje prostočasnih dejavnosti.
• Spremenjeno vedenje postane pogostejše, vključno z apatijo, razdražljivostjo, blodnjami in halucinacijami.
• V fazi zmerne demence ni več mogoče ohranjati prejšnjega življenjskega stila. Službo je treba opustiti, znotraj in zunaj družine pa se spremenijo vloge, skrči se družbena mreža, dejavnosti zunaj doma (klubi, prostovoljno delo itd.) se zmanjšajo, in osebe potrebujejo pomoč pri vsakdanjih dejavnostih, kot so nakupovanje, gospodinjska dela, družinska srečanja, potovanje itd. 

Huda demenca

• Poleg upada kognicije in spremenjenega vedenja se poslabša tudi telesno delovanje. Cikel spanja in zbujanja lahko postane moten. Osebe imajo lahko težave s prehranjevanjem in požiranjem in morda niso več zmožne nadzirati mehurja in prebave. Osebe imajo pogosto težave s hojo in večkrat padejo. Lahko tudi doživijo napade. So bolj dovzetne za okužbe, kot je pljučnica, kar je najpogostejši vzrok za smrt pri osebah z demenco.
• V pozni fazi demence večina posameznikov potrebuje nenehno pomoč in pogosto so sprejeti v domove za bolniško nego.

• Negovalci in strokovnjaki se morajo zavedati, da lahko osebe s hudo demenco še vedno izkusijo pozitivna čustva (udobje, dotik, glas).