Komunikacija

Komunikacija je bistveni del obvladovanja demence

Pri pogovoru z osebami z demenco je treba upoštevati veliko dejavnikov, ki vplivajo na proces komunikacije. Težave s sluhom, kognitivne motnje in jezikovno nazadovanje jim lahko oteži sodelovanje v pogovoru ne glede na to, na kateri strani komunikacijskega kanala so.

Splošna priporočila za komunikacijo z osebami z demenco

  • Prilagodite stil svoje komunikacije ravni kognitivnih omejitev in upoštevajte kulturno ozadje, prejšnje navade in vedenje osebe z demenco.
  • Izogibajte se kritiki in nesoglasjem, ne kritizirajte, sprejmite njihovo mnenje in nadaljujte od tam.
  • Uskladite svojo verbalno in neverbalno komunikacijo. Drža, ton glasu, obrazni izrazi in govorica telesa dajejo enako sporočilo kot vaše besede. 
  • Ne govorite v visokih tonih in hitro, saj lahko povzročite nelagodje, oslabite razumevanje in povzročite čustveno nelagodje.
  • Spoštujte osebni prostor, izogibajte se hitrim gibom, ohranite stik z očmi in uporabite pomirjujoče kretnje.
  • Ustvarite mirno okolje in odstranite vizualne ter akustične motnje.

Govorna in jezikovna motnja v različnih fazah demence

Jezikovne in govorne težave se razlikujejo glede na vrsto in fazo demence. Ko demenca napreduje, se zmožnost verbalnega izražanja in razumevanja močno poslabša.
V začetnih fazah demence se osebe še lahko vključujejo v smiselne pogovore, vendar pa so lahko že prisotne zelo subtilne spremembe v spontanem govoru, npr. počasnejši odgovori, premori med besedami, počasna verbalizacija, upočasnjeno govorjenje zaradi težav z iskanjem besed in manjši obseg komunikacije.
V fazi hude demence je oseba z demenco lahko sposobna oblikovati le po eno besedo ali glas. V tej fazi je neverbalna komunikacija še vedno lahko način komuniciranja.
Tudi upad semantičnega spomina (poznavanja pomena besed) vpliva na govorjenje, razumevanje, pisanje in branje.

Govorna in jezikovna motnja pri Alzheimerjevi bolezni

Čeprav se lahko že v fazi blagega kognitivnega upada zaznajo manjše spremembe v verbalnih zmožnostih, postane govorna in jezikovna motnja običajno bolj očitna v fazi zmerne demence. Težave z iskanjem besed so najočitnejši simptom. V poznejših fazah se poslabša tudi zmožnost razumevanja besed.

Vloga logopeda

Logoped oceni naravo in obseg motene komunikacije. Ponudi orodja in vaje, ki angažirajo ohranjene spretnosti komunikacije, ali uporabi kompenzacijske strategije. Logopedi lahko tudi pomagajo pri težavah s požiranjem, ki lahko nastanejo v pozni fazi demence in so zlasti težavne pri frontotemporalni demenci.

Govorna podloga je nizkotehnološko orodje, ki osebam omogoča izražanje čustev s slikami in simboli na enostavni podlogi. Orodje je enostavno narediti in ima enostavna navodila za uporabo. Osebam z govornimi težavami pomaga sodelovati v pogovoru in izraziti mnenje in čustva o različnih temah. Tako izboljšuje učinkovitost komunikacije.

Podloga Talking Mat z različnimi simboli: lestvica vizualnega ocenjevanja (srečen, neodločen, nesrečen), možnosti (udobje, izleti, sprehod, glasba) in tema (dom).
"Talking Mat" - Govoreča podloga

Dodatna literatura

  • Harnish S, Neils-Strunjas J. In Search of Meaning: Reading and writing in Alzheimer's Disease. Semin Speech Lang 29: 44-59, 2008
  • Laforce R. Behavioural and language variants of frontotemporal dementia: A review of key symptoms. Clin Neurol Neurosurg 114: 2405-2410, 2013
  • Murphy J, Gray C, van Achterberg T et al. The effectiveness of the Talking Mats framework in helping people with dementia to express their views on well-being. Dementia 9: 454-472, 2010
  • Tang-Wai DF, Graham NL. Assessment of language function in dementia. Geriatr Aging 11: 103–110, 2008