Pravočasna diagnoza
Kdaj je diagnoza pravočasna?
Diagnoza velja za pravočasno, kadar se postavi v času, ko osebe z demenco in njihove družine opazijo prve spremembe v kognitivni funkciji, vsakodnevnih aktivnostih, vedenju in/ali medosebnih odnosih (Slika 1) in jih to dovolj skrbi, da poiščejo pomoč in se obrnejo na zdravstvene in socialne strokovnjake. To je čas, ko lahko z informacijami, ki jih pridobijo z diagnozo, razumejo, kaj se dogaja, naredijo spremembe v življenjskem stilu in načrte za prihodnost.
Trenutno se diagnoza v veliko primerih postavi z zamudo ali pa se postavi v fazi zmerne ali hude demence. Glavni razlogi za to so slabo zavedanje javnosti o zgodnjih znakih Alzheimerjeve bolezni, zavračanje težav s strani oseb z demenco in drugi obrambni mehanizmi, negotovost zdravnikov glede pravilnosti diagnoze, slabe možnosti zdravljenja, čustvena stiska, ki doleti družinske člane pri Alzheimerjevi in drugih demencah, ter napačne predstave o Alzheimerjevi in drugih demencah.
Spreminjanje trenutne prakse in postavljanje pravočasne diagnoze je odvisno od izboljšanja ozaveščenosti javnosti in strokovnjakov o začetnih simptomih demence ter od izboljšanja znanja med zdravstvenimi strokovnjaki o koristih pravočasne diagnoze in zgodnjega ukrepanja.
Diagnoza je pravočasna, kadar so osebe zaskrbljene glede sprememb v zmožnostih in vedenju.
Kakšne so prednosti pravočasne diagnoze?
Pravočasna diagnoza demence na splošno predstavlja veliko prednosti za osebe z demenco, njihove negovalce, strokovnjake, izvajalce zdravstvene oskrbe in družbo.
Nekatere izmed možnih prednosti pravočasne diagnoze so skupne več kot eni vrsti izmed zgoraj naštetih vrst udeležencev, pri čemer je ena izmed najpomembnejših ta, da lahko zgodnja in izboljšana diagnostična pot pomaga pacientom, da se izognejo »zdravstvenemu nomadstvu«, ki se začne z iskanjem pomoči in konča s prejemom dokončne diagnoze in zdravljenja [4]. Hitra ocena bi lahko prav tako pomagala pri odkrivanju in zdravljenju drugih ali dodatnih vzrokov za težave s spominom (npr. depresija, tesnobnost, težave s spanjem) in stanj, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje (npr. delirij, zastrupitev), in lahko pomaga preprečiti predpisovanje zdravil, ki poslabšujejo kognitivne funkcije.
Pravočasna diagnoza prinaša koristi osebam z demenco, negovalcem in strokovnjakom.
V spodnji Sliki so predstavljene posebne prednosti, ovire in potencialna tveganja pravočasne diagnoze za osebe z demenco, njihove negovalce in strokovnjake.
Reference in dodatna literatura
- Blendon RJ, Benson JM, Wikler EM, et al. The impact of experience with a family member with Alzheimer’s Ddsease on views about the disease across five countries. Int J Alzheimers Dis 2012: 1–9, 2012.
- Brooker D, Fontaine JL, Evans S, et al. Public health guidance to facilitate timely diagnosis of dementia: ALzheimer’s COoperative Valuation in Europe (ALCOVE) recommendations: Timely diagnosis of dementia. Int J Geriatr Psychiatry 29: 682–93, 2014
- Carpenter BD, Xiong C, Porensky EK, et al. Reaction to a dementia diagnosis in individuals with Alzheimer’s disease and mild cognitive impairment. J Am Geriatr Soc 56: 405–412, 2008.
- Dubois B, Padovani A, Scheltens P, et al. Timely diagnosis for Alzheimer’s disease: A literature review on benefits and challenges. J Alzheimers Dis. 49: 617–631, 2015
- Iliffe S, Robinson L, Brayne C et al. Primary care and dementia: 1. Diagnosis, screening and disclosure. Int J Geriatr Psychiatry 24: 895–901, 2009.
- Prince M, Bryce R, Ferri C. World Alzheimer Report 2011: The benefits of early diagnosis and intervention. Alzheimer Disease International 2011 [http://www.alz.co.uk/research/WorldAlzheimerReport2011.pdf
- Samsi K, Abley C, Campbell S et al. Negotiating a labyrinth: experiences of assessment and diagnostic journey in cognitive impairment and dementia. Int J Geriatr Psychiatry 29 :58–67, 2014